Fotogalerije
Dovška Baba
01.11.2011
Hja, vsak dan jo gledamo iz kuhinjskega okna, pa se redko spomneva da bi se podala nanjo. Včeraj sva iskala cilj za naš izlet in opcija je bila tudi Dobrča. Ker pa nas je čas malo priganjal je Grega predlagal Dovško babo. Pa je bila res odlična izbira.
Zjutraj smo se že po novi uri prebudili ob 6h, ker Miha še ni preklopil tako da je bilo dovolj časa za miren zajtrk. Zapeljali smo se do rampe in pot pod noge. Vreme pa kot v risanki. Tomaž je malo hodil, pod Starko pa se je tudi on pridružil Mihcu v ruzaku, Luna je je veselo skakala okoli nas. Midva sva pa tokrat kar pridno mlela kamenje pod nogami in zelo kmalu prispela do bajte. Že od daleč sva videla, da so pred njo parkirani avtomobili z velikimi ruzaki na prtljažniku in veliko ljudi. "Ja kaj pa je danes, da je tolk ljudi? Pa še z avti! A res ne zna noben več peš v hribe?" Zelo kmalu sva videla, da gre za jadralne padalce, ki naj bi imeli neko srečanje. Na poti na vrh sta otroka zaspala in še dobro, da sta, ker je pihal zelo mrzel veter in smo se hitro pobrali do bajte.
Po obvezni malici pa smo si privoščili res zanimiv in prekrasen pogled na jadralce. V zraku sem jih naenkrat naštela kar 21 in toliko ne vem če jih bom še kdaj videla. Grega je spretno pritiskal na gumb in je ratalo nekaj lepih fotk. Potem pa spust proti avtu. Takoj pod Starko sva srečala Pintarja, ki je hitel enemu jadralcu na pomoč. ker naj bi se zapletel v brince. Nama telefon ni lovil, zato Grega še ni vedel. Šla sva do avta in ga med vožnjo tud vidla. Vmes ga je kmbi reševalcev tud pobral in sledila je filmska akcija. Reševali so na koncu dva padalca in še enega posameznika...
Zanimiv in hiter zaključek izleta.
