Kofler sport

MOJSTRANA

DOVJE

Dovje in Mojstrana sta vasici, ki se kot dvojčici vedno držita skupaj, a sta po temperamentu precej različni. Vsaka na svojem bregu Save in glavne prometne žile skozi Zgornjesavsko dolino sta izhodišče za odkrivanje Julijskih Alp in Karavank.

MOJSTRANA je tiha vasica, ki se prebuja v svoji pomladi. Iz nje je izhodišče za osrčje Julijskih Alp, kamor vodijo tri doline – Vrata, Kot, Krma. Vsaka dolina po svoje ponuja skrite čare:

Vrata nas na koncu preseneti z mogočno triglavsko steno;

Kot nas preseneti s svojo nedotaknjenostjo in tihoto;
Krma nam ponudi najlažji dostop do očaka in lepe terene za turno smučanje.

Razvoj vasi sega že v 14. stoletje, ko se je začelo razvijati rudarstvo in fužinarstvo. Danes jo poznamo po odličnih alpinistih, smučarjih, olimpionikih in prijaznih ljudeh. V vasi je močno zakoreninjena tradicija, kar se kaže na mnogih stavbah, ki nam ponujajo vpogled v preteklost.

Nič čudnega ni, da je v teh lepih krajih služboval Jakob Aljaž - graditelj koč v

Vratih in na Kredarici, stolpa na Triglavu ter poti v Julijskih Alpah, pevec, skladatelj in narodni buditelj. Na njegov spomenik naletimo ob magistralni cesti, kjer z roko ponosno kaže na Triglav.

DOVJE je kmečka vasica, ki leži na levem bregu Save Dolinke, na sončni legi, pod pobočjem Karavank. Vas je dobila ime po dolgih njivah, ki ležijo pod njo in ki jih kmetje marljivo obdelujejo. Sredi vasi stoji obnovljena kovačnica, zdaj trgovina Pr´ Katr, kjer lahko kupite tipične vaške izdelke, kot dobrote iz kmetij, izdelke hišne obrti ...

Na koncu vasi leži cerkvica Sv. Mihaela, v kateri je služboval Jakob Aljaž.

Naša alpska bisera vam ponujata možnosti pohodništva, kolesarjenja, plezanja, smučanja, lednega plezanja v soteski Mlačca, igranja tenisa, in še in še …

DOLINA VRATA

Ledeniška dolina, ki ji sledimo prav pod mogočno Triglavsko severno steno. Pogled v nebo na vrh Triglava nam lahko povzroči vrtoglavico, pa čeprav stojimo na ravnih prodastih tleh zatrepa doline. Na eni strani jo zapira gozdnat greben Črne gore, ki se naprej prelevi v greben Vrbanovih špic, na drugi strani pa se bohoti mogočen in najvišji greben v Julijskih Alpah, greben Kukova špica - Škrlatica. Na koncu doline pod Steno izvira Triglavska Bistrica, ki je skupaj z ledenikom v medledenih in ledenih dobah izoblikovala doline in njeno naravno dediščino. V dolino vodi makadamska cesta, ki nas pripelje do Aljaževega doma, ki nudi odlično izhodišče za gorniške in alpinistične ture. V dolino pa vodi tudi naravoslovna učna pot Triglavske Bistrice, ki nas pelje mimo mogočnega 52 m visokega slapa Peričnik, Galerij, grbinastih travnikov ..., do pod Triglavske severne stene.

DOLINA KOT

Kot je ravno tako ledeniška dolina in leži v sredini med dolino Vrat in Krme. Manj obiskana zato pa toliko bolj divja in neobljudena, saj jo na levi zapira greben strmih sten Dimnikov-Luknje peči-Rjavine, na desni pa greben Mlinaric-Vrbanovi špici. V dolino pripelje slabša makadamska cesta, do Lengarjevega rovta, kjer je izhodišče za okoliške dvatisočake, ki jih ni malo.

DOLINA KRME IN RADOVNA

Dolina Krme je tretja dolina izmed dolinskega trojčka Vrata, Kot, Krma. Ko se pripeljemo v njen zatrep, nudi najlažji pristop na našega Očaka in ostale vrhove okoli njega. V Krmo se pripeljemo po makedamski cesti mimo vasi Zgornja Radovna, kjer se prične dolina Radovne, tako da Krma tvori zgolj nadaljevanje omenjene doline. Na Zasipski planini pod severno steno Debele peči stoji Kovinarska koča, ki nudi toplo zavetje planincem in gornikom. Na eni strani jo zapira greben Debela peč - Tosc, na drugi strani pa južna pobočja grebena Dimniki - Rjavina.

Dolina Radovne in naselje Radovna sta dobila ime po istoimenski reki, ki izvira nekje v okolici Gogalove lipe. Dolina je dolga in se konča v Radovljiški kotlini, skozi pa pelje makedamska cesta in nudi pravi kolesarski izziv. Pričetek doline je v Zg. Radovni, kjer leži priljubjena domačija Psnak s kmečkimi dobrotami. Zapirata jo gozdnata pobočja planote Mežaklja in Pokljuke, v Sr. Radovni pa smo priča umetnemu turkizno zelenemu jezeru, ki je nastal s kopanjem krede, za potrebe bivše cementarne.