Reportaže
Pakla 11-16.10.11
23.10.2011
Pa je še ena Pakla za nami in tudi ta je pustila za sabo kar nekaj vtisov. Iz mojega plezalnega vidika gledano za mene sicer zadovoljiva za ostale pa najbrž kar uspešna. Škoda je tudi ta, da se tabora ni udeležilo več članov oz tudi tečajniki, pa nič ne de bo pa naslednje leto boljše.
Družinica in oče smo se dol odpravili že v torek. Pikirali smo kar po jadranki, da ohranjamo še malo nostalgije, naredili en večji postanek, da sta se mala najedla in piči dalje. Nastanili smo se v app Adrijana.
Za sredo dopoldne si je Anita izbrala Domžalsko (6a, 120m) v Stupu. Bilo je toplo brez sapice, tako da se je dalo plezat že zjutraj v kratkih rokavih. Kljub njenemu izboru pa sem vseeno moral plezati ves čas naprej. V dobri uri sva opravila z smerjo in se v enem abzaju spustila po Abzajl pisti na tla (70m dvojna vrv). Sledila je jota, snidenje z otrokoma namesto kave pa sva z Dorčem odšla ponovno v Stup. Za prvo smer po njegovi dolgoletni pakleniški pavzi sem izbral smer Trik (5a, 120m) ter jo v nadaljevanju povezala z Bridom za veliki čekič (5b, 150m). Ob sončnem zahodu sva iztopila na vrh in bilo je res prekrasno. V dobrih 40min sva bila iz izstopa pri avtu. Se je pa že pošteno mračilo.
Za četrtek si je Anita izbrala Velebitaško (6a+, 350m) v Aniča kuku. Zjutraj je že začela pihati rahla burja, ki pa se je kasneje čez dan samo še razbohotila in bila preko noči res bohotna. Kakše hude gužve v steni tega dne ni bilo. Za nama je šla še ena naveza, tam kjer se je dalo sem vlekel kar po dva cuga, saj sva imela sabo 80m štrik, tako da je kar šibal. Preplezala sva jo v treh h in pol, Anita pa se je v najtežjem cugu enkrat potegnila za gurtno, ostalo ji je šlo kot po maslu. Za popoldne ni blo planov, ker je burja tako nažigala, da jo je bilo kar veselje poslušati vendar v varnem zavetju app. Popoldne se nam je pridružila tudi družina Berce.
V petek smo se spopadli z burjo in smerjo Circus (6a, 300m) v Velikem Čuku Muha, Dorč in jaz. Prve tri raztežaje sem plezal naprej potem smo se malo zamenjali in je šel Muha naprej. Vseeno je bila smer malo v zavetju burje, vendar ko se približuješ vrhu Velikega čuka, si ji nismo mogli izognit, nažigala je neizprosno. Po smeri povratek nazaj v app na južno po južni pa sta šli še Maja in Anita plezat Tinino smer (4b+, 110m). Ravno sta sestopili, ko sva se z Muho in otroki pripeljela na parkirišče, ata pa je merkal Miha, saj je imel že drugi dan 40 vročine, bil tudi pri zdravniku in dobil antibiotik. Jakob in Tomaž sta se še malo poigrala v bližnjih skalah pri parkirišču, potem pa smo počasi odšli nazaj.
V soboto sta šli Anita in Maja z Jakobom, Lucijo in Tomažem malo v kanjon frikat oz plezat z otroki, Muha in Dorč pa sta šla plezat Bračno smjer (5c, 200m) v Aniča kuk. Z Mihom sva ostala doma, saj je imel še vedno vročino, vendar je antibiotik že prijel, tako da je bil veliko bolje. Naredila sva čorbo, po tem pa sva se odpravila malo na sprehod po Staremgradu in se ustavla še na kofetu v bufetu pri upravi NP. Veter je pojenjal, tako da je blo prav prijetno. Čorba je za kosilo sedla, po njem pa sva tamaledva prepustila atu midva pa sva šla v Veliki čuk preplezat še Zimski cvijet (6a+, 220m). Smer je bolj platkastega značaja in kot je rekla Anita je bila res prava uživancija. Pri zdrsu v četrtem cugu pa si je na pakleniški skali še malo odprla en členek, vendar nič hujšega. Po plezariji smo se končno enkrat usedl na pir pr Dinkotu, obvezno pa je zravn pasala tudi travarica. Kakšnega hudega žura v večernih urah ni bilo, se je pa debata malo zavlekla v noč.
Za zadnji dan sta se Maja in Muha odločla, da ne bosta šla kakih dolgih, mal so šli pofrikat, midva z Anito pa sva šla nad parkirišče preplezat Saku (6c, 120m). Sledil je hiter sestop, pokanje, pospravljanje appartmaja in zasluženi lignji kod Dinkota, potem pa žviz po avtocesti domov.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
