O nas

• Kdo smo
• Kje smo
• Kontakt
• Cenik
• Povezave

Mojstrana

• O kraju
• Prenočišča
• Gostinstvo & trgovina
• Rekreacijski objekti

Reportaže

• Alpinizem
• Športno plezanje
• Smučanje
• Potovanja & ostalo

Fotogalerije

• Alpinizem
• Športno plezanje
• Smučanje
• Družinski izleti

Partnerji

Reportaže

Alpinizem

Karnijske Alpe 24-26.6.11

Z alpinistično šolo smo se v času med 24 in 26.6 podali plezat v Karnijske Alpe konkretno na področje Peralbe. Bila je tudi druga možnost, da bi plezali na področju pasota Monte Croce, pa je po nasvetih Mitja, Matjaža in posredno njegovega kolega, prevladala Peralba. Odločitev za slednjo se je izakala kot odlična.
V petek, preden smo štartali je bilo še marsikaj. Nekateri so imeli še zadnje izpite mature, nekatari smo izgubili in iskali denarnico, a zaman. Štart je bil ob načrtovani uri. Poberemo še Peno in Robija (sicer sem se obakrat peljal mimo in potem obračal) potem pa gas proti Sappadi. Od Podkorna naprej je peljal Pena. Ustavimo se  v Amaru, da nam Miroko, da še pal informacij, potem pa gas naprej. Pred Sappado se še malo polula in ob 19.30 smo na parkplacu malo pod kočo Sorgenti del Piave. Pearalba in ostala okolica je zabita z oblaki. Smo na višini 1815m napotimo pa se po makadamski cesti proti koči Calvi na višini 2169m.  Kljub zanku za prepovedan promet in  odprti rampi se pač ne peljemo, vendar v debati si rečemo, če bi blo to pri nas, pa zagotovo. Petek je in v koči smo skoraj sami. Dodelijo nam skupna ležišča. Šibamo na skromno večerjo  (privoščimo si samo predjed) in že med njo delamo plane. Sedem nas je in se razdelimo v eno dvojno in dve enojni navezi. Skupaj bomo plezali Robi in Pena, Matjaž in tečajnik Žiga ter jaz in tečajnika Barbara in Jakob.  Ker so stene še mokre imamo v planu več smeri odvisno od mokrote, vendar nam skoraj vsem ves čas po glavi hodi smer Veronica.
Zjutraj se prebudimo v prelepo vendar mrzlo jutro (kje je letos poletje).  Obkroža nas prelepa kulisa vrhov od Monte Cjadenisa, Pic Cjadenisa ter mogočne Peralbe, za sedlom Sesis v smeri vzhoda pa se skrivajo še Crete Cacciatori, Monte Avanza in ostali vrhovi v tej skupini. Najbolj dostopni pa so prvi trije, saj so dejansko takoj za kočo ali ob koči nič več kot 15 min dostopa. Dostopnost malo spominja na Paklo.
Kakih lahkot smeri varianta Slovenske v Triglavu ni vse se giblje od IV naprej, vendar je bila motiviranost velika zato tako tačajnikom kot pripravnikoma to ni delalo nekih velikih problemov.
Ker je bil kar mraz zjutraj sta bili pičli 2°C, sta se Pena in Robi odločila, da gresta nekam na jug in sta si izbrala v Peralbi smer Via dele placche III-IV, 120 m, ker pa je smer bolj kratka sta jo ubrala še na vrh Peralbe (ki je drugi najvišji vrh Karnijcev visoka 2694m). Najbrž ni potrebno poudarjati, da je na njel leta 1988 stal tudi pokojni papež Woytila, kjer se s slikami ponosno ponašajo tudi na koči Calvi. Sestopila sta po ferati Sartor, ki ni nič kaj zahtevnega in se potem podala še v stolp Dente del pescecane in sicer smer Reny e Guffix ocenjena z IV-IV+/V, 150m. To sem misli zjutraj tudi jaz pa je bila še deloma mokra. Zanimiv, je predvsem zadnji cug do stanta, kjer se potem abzajlaš, saj je orng naložen in oster kot britev, sicer ocenjen samo I-II, vendar prava psihološka poslastica. Sestopila sta z abzajli in v kočo prišla proti večeru, ko smo mi že srebali pivce. V splošnem pa smer kar lepa.
Matjaž in Žiga ter jaz in Barbara, Jakob pa smo se zjutraj odpravili v stolp Peralba (Torre Peralba), kjer smo si izbrali smer Via del camini, ocenjena IV-V/V+, 300m. V načrtu smo imeli tudi dve smeri, a se je zadeva zavlekla čez cel dan, tako da je tadruga odpadla. V prvem cugu nas je pošteno nazeblo predvsem v prste in je vsem brez izjeme zanohtalo. Počutil sem se kot da plezam pozimi. Ogreli smo se šele v tretjem cugu. Prva dva sta potekala po izrazitem kaminu, kljub IV-V pa zadeva kar našponana. V začetku tretjega smo doživeli tudi nekaj mokrote, ko se je bilo potrebno splaziti skozi lahko bi rekel preduh, bilo je pa cca 15 m skozi mokro. Osebno mi je bil najlepši četrti cug, ki se vije po "pakleniških platkah". Čez dopropolovico smeri se je odprl svet lune, kjer je bila zadeva dokaj naložena, sonce, ki je lepo sijalo, se je ponovno skrilo in ponovno je postalo hladno. Sledil je še zgornji del, ki je bil tudi malo bolj napet, vendar lepo plezljiv, tudi z dosti možnostmi varovanja. Na vrhu smo potem mi trije počakali še Matjaža in Žiga. Šel sem v izvidnico za sestop. Ko smo bili zbrani smo fo mini ferati sestopili, na vrhu smo se še sračali z grsjevci, ki so imeli vežbo.  (vidno na slikah, kjer so se spustili 200m, kaj takega mi ne bomo naredili nikoli, predvsem zaredi različnih strahov vodilnih). Na koncu feratice smo se moral dvignt še na eno škrbinico od tam pa v dveh abzajlih v poden.  Ura je bila pozno popoldne, zato smo odšli samo še na bajto.
Na bajti se je med tem nabralo že kar nekaj ljudi, tako da zvečer nismo bili osamljeni. Okoli osme sta prikolovratila še Pena in Robi in lahko so se žačeli kovat  načrti za naslednji dan. V soboto sta prišla še dva italijana, ki sta dokaj hitro zaspala, zato smo odšli na hodnik, kjer pa so nas začeli preganjati ostali, pa daleč od tega da smo delali kak kraval. Potem smo prosili, če gremo lahko spodaj v jedilnico in tam malo narezali, ter pogasili žejo s kakim pivcem. Zvečer se je potem spet malo zaprlo in rahlo rosilo.
Zjutaj je bila visoka oblačnost nas pet se je podalo v Peralbo plezat smer Vial dele placche in potem še na vrh ter sestop po ferati, Pena in Robi pa sta na koncu pristala v smer tik za kočo 5 minutni pristop ali še krajši in sicer Ana Max V+ 150m. Sestopila pa sta z abzajlom. Danes sta onadva pričakala nas, mal smo se okrepčal in odžejal ter nato pičil do avta, ljudi pa je danes kar mrgolelo.
Od Slovencev pa nismo bili sami, saj smo spodaj  na parkirišču srečal še Rašičane. Skratka mel smo se fajn, vreme nam je sicer služilo vendar je blo kar hladno, mestoma mraz, včasih tudi sončno. Bili smo super ekipa, ki smo jo sestavljali tečajniki: Barbara, Žiga in Jakob, pripravnika Robi in Pena ter Matjaž in moja malenkost. Sklep je bil da bo treba še kdaj.
Mene pa ja v ponedeljek potem čakala nova smer po imenu: Preklic in urejanje dokumentov, bančnih in ostalih kartic, ocenjena z kompleksno oceno VII, ter tehnično VI, X kar pomeni možnost zavrnitve oz raznih zapletov kot so: oglasili ste se na napačnih vratih prosim, če se oglasite na vratih št 10, seveda po predhodnem polunem čakanju..... X je bil upravičen, sj sem bil zavrnjen na osebni izkaznici, kjer mi je mogla Anita kasneje dostavit pasport, gladko je šlo na banki, ko sem brez kartic in brez osebnega dokumenta dvignil večjo vsoto denarja za plačilo kolektorjev. Skratka zanimivo. Čas plezanja pa je bil v vodniču neskončen v realnosti pa 5h. Kar dogleden.
Smer glede na psihične težave še en čas ne bom ponavljal. Upam da kmalu ne izgubim nove denarnice. Še vedno pa poštenega najditelja prosim na mi jo vrne.