Osnovni namen začetnega tečaje turne smuke je bil, da se udeleženci spoznajo z osnovami za varno gibanje v gorskem svetu na smučeh, tehniko vzpenjanja in spusta s turnimi smučmi ter ostalih veščin potrebnih za hojo v gore. Poleg tega smo na tečaju predelali še sledeče vsebine:

  • nevarnosti v gorah pozimi
  • snežni profil in vrste snežne podlage
  • preizkus stabilnosti snežne oddeje
  • pravilne postopke ob nezgodi – iskanje z lavinskimi žolnami, sondiranjem in gorsko reševalno službo
  • izdelavo improviziranih nosili
  • opremo za turno smučanje
  • thenike vzpenjanja in spusta
  • vrana izbira smeri vzpona in spusta
  • izdelava improviziranih vlečnih sani.

Na sedlu pod vrhom Stellkopfa 2852m-v ozadju najvišji vrh Avstrije-Grosglockner 3798m.

V SOBOTO zjutraj smo se odpravili v avstrijo, konkretneje v dolino Astental, ki leži v skupini Goldberge. Izhodišče za naš tečaj je bila koča Sadnihaus, ki leži na mkoncu doline in do katere se v normalnih zimskih razmerah da pripeljati, leži pa na nadmorski višini 1880m in predastavlja idealno izhodišče za različne turnosmučarske ture.  Vrhov v okolici je kar nekaj in se gibljejo od višin 2600 do 2900m. Samo koča pa je znana po gostoljubnosti, prijetnim ambientom, dobri prehrani. Ponuja možnosti savnanja in brezplačen brežični internet, saj je telefonski signal kar slab.

Izhodišče za ture v dolini Astental-Koča Sadnighaus 1880m

Po prihodu do koče v pravih zimskih razmerah (snega pri koči je bilo cca 80cm ) prejšnje dni pa je padlo še cca 20cm novega snega, smo si vzeli čas za kavo. Po tem smo se počasi napakirali za odhod. Sledil je še dvosmerni preizkus plazolnih žoln in pot navkreber se je lahko pričela. Odpravili smo se proti 2852m visokem Stellkopfu. Vremenska situacija je bila taka, da je bila neka visoka bolačnost, ki pa se je počasi trgala. Na poti navkreber smo izirali varno smer vzpona in na pol poti naredili tudi prerez snežne oddeje.

Začetek poti iz koče Sadnighaus 1880m, ki leži v dolini Astental.

Vreme se je izboljševalo iz minute v minuto in na sedliu pod vrhom so na pričakali božanski  pogledi proti zahodi, kjer se je bohotil Veliki klek-najvišja avstrijska gora visoka 3798m. Na turi smo srečali štiri ostale turne smučarje ,na vrhu pa smo v soboto stali sami. Udeleženci so bili izjemno zadovoljni, pogledi pa so nam uhajali proti smučišču Molltal, Ankoglu in Hochalmspitzu.

Na vrhu Stellkopfa 2852m-pogledi pa božanski. V ozadju najvišji vrh Avstrije

Štart iz vrha je moral biti previden potem pa so se nam začele odpirati “flanke” na katerih je bilo 20cm pršiča in kar vriskali smo od smeha.  Spodaj malo pred kočo nas je pričakala nizka oblačnost, vendar je sledil samo še rahel dvig na pot in spust do koče. Ker smo bili že kar pozni in mso lovili dan pretiranega počitka ni bilo in smo v poznopopoldanskih urah naredili še praktični prikaz in učenje reševanja izpod plazov s spomočjo iskanja plazovnih žoln.

V kraljestvu belega prahu

Topla koča je kar vabila v svoja nedrja in tudi mi smo dočakali ta trenutek. Namestili smo se po sobah in ker je bila ura že pozna smo odšli na večerjo. Sledilo je pravo gurmansko razvajanje, saj smo dobili za predjed: kitajske rezance v sojini omaki s piščančjim nabodalom, juho iz bifeja in ravno tako solato, kjer si lahko izbiral med 12 vrstami solate. Sledila je še glavna jed v bliki aregenitnskega zrezka (medium), pire krompiraj masla v šalotkini omaki in na koncu za sladico še figo v hrustljavi popečeni skorjici ležečo na tekoči čokoladi. Kaj naj rečem, samo oblizovali smo se okoli ust.

Toplina koče Sadnighaus

Naslednji dan v NEDELJO, smo imeli drugi del reševanja izpod plazov s pomočjo plazovne opreme, kjer smo predelovali situacije, kjer je več zasutih z in brez žoln, tako da so se udeleženci sposnali še s sodiranjem.  Vremenska situacija je bila bolj meglena. Spletne kameres so kazale, da je bilo nad višino 3000m jasno spodaj pa oblačno morje. Nismo se udali vremenu in smo se po delavnici odpravili na pot proti Moharju 2605m. Na slabi polovici poti smo na pobočju primernem za plaz naredili preizkus stabilnosti snežne oddeje s pomočjo norveške in ECT metode. Udeleženci so pridno vadili. Ker nas je obdajala še vedno gosta megla, smo se odločili za povratek in nekje na pol poti simulirali še reševalno akcijo. Dan se je prevešal že močno v popoldne. Odpeljali smo se nazaj v kočo, tam pojedli še malico in se po tem počasi pospravili stvari in se odpeljali domov.

Dan namenjen, plazovnim delavnicam.

Tudi udeleženci so bili zelo zadovoljni s pridobljenim znanjem in vsi so spoznali dejstvo, da brez znanja res ni primerno hoditi v gore ter ispostavljati svoja življenja in življenja tistih, ki te po tem rešujejo.

IZJAVE UDELEŽENCEV:

Jernej Mrovlje: Tečaja sem se udeležil z namenom, da okrepim znanje o varnosti pred snežnimi plazovi ter se pobližje spoznam z uporabo plazovnega trojčka v praksi. Pohvale Gregu za odlično izvedbo, izbiro neobičajne destinacije ter prilagodljivosti plana. Majhost skupine je zagotovo pripomogla k dobremu vzdušju, možnostjo utrjevanja teorije reševanja izpod plazu za vsakega posameznika posebej, kot tudi konstruktivnim debatam na temo turne smuke. Priporočam!

Miha Lečnik: »Toplo priporočam tečaj vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo ali bolje se šele želijo srečati s turno smuko saj je to osnova…Raje si ne predstavljam, da je z menoj na Turi nekdo, ki ni nikoli poizkusil kako najti žolno pod snegom, sondiral ali vsaj za vajo našel in odkopal skritega nahrbtnika. Glede na to da po 15 minutah pod plazom krivulja preživetja naglo pada s takšim “budyem” nimam šans! Brez takšnega tečaja je smuka v gorah/hribih blago rečeno neodgovorna! Grega čestitke za celotno zasnovo in izvedbo.«, Miha