Triglavska smučarska magistrala

Vrhunsko doživetje in vzdržljivostni preizkus v belem objemu naših gora, daleč stran od hrupa in betona. Le vi, vaše smuči in neobičajni nahrbtnik.

Pogled iz Vogla proti Konjskem sedlu, kjer potek 1. etapa Triglavske magistrale.

Gre za tridnevno turno-smučarsko popotovanje od Vogla do Komne, skozi Dolino sedmerih jezer, preko Hribaric na Velo Polje ter mimo Kredarice in nekdanjega Triglavskega ledenika v dolino Krma. Neprecenljivo. Triglavska turnosmučarska magistrala je edina večdnevna smučarska tura v Sloveniji. Gre dejansko za “slovenski Haute route”. Vsak pravi turni smučar bi jo moral presmučati vsaj enkrat v življenju.

Počitek pred Konjskim sedlom 1782m. Za tem sledi smučarski sput v smeri Govnjaškega kuka.

Triglavska turno-smučarska magistrala je nastala že v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko so jo markirali z zimskimi markacijami na visokih drogovih ter smerokazi na drevesih. Markacije vse od takrat niso bile vzdrževane, marsikatera je polomljena in orientacija je na nekaterih delih vse prej kot lahka. Predvsem področje okoli Komne je pravi labirint, kjer lahko v megli pride do resnih težav. Če niste z vodnikom, ki zadeve dobro pozna, se lahko kaj hitro znajdete v škripcih.

Vodnik bo poskrbel, da bomo prišli na cilj po pravi poti. Komna-visokogorska kraška planota je pravi lebirint še posebej v megli.

Ker gre za turno smučarsko turo kjer si gost želi tudi smučanja, smo vodniki “klasično magistralo” modificirali v magistralo, kjer je več SMUČANJA, ob predpostavki, da je gost za hojo dobro fizično pripravljen.

Ob primernih snežnih razmerah bomo doživeli popolne smučarske užitke. V prvi etapi nas čaka 950m smučanja.

V osnovi si lahko izberete 3-dnevni ali 4-dnevni program brez vzpona na Triglav ali 4-dnevni program, ki vključuje tudi VZPON na TRIGLAV.

3 – DNEVNI PROGRAM:

1. dan: Vogel 1510m – pod Šijo 1800 – Planina zadnji Vogel 1424m – Konjsko sedlo 1782m – pod Podrto goro 1850m – Planina Govnjač 1474m – Dom na Komni 1520.

7-8h hoje in smučanja,
17 km,
najvišja točka 1850m,
višinska razlika: 600m,
smučanje: 950m.

Ta dan se bomo z gondolo zapeljali na smučišče Vogel in se iz njega dvignili s sedežnicami do višine 1800m. Od tam se bomo odsmučali na Planino zadnji Vogel 1424m.

Popolni zavoji v deviškem pršiču.

Tu bomo zagledali tudi prvo zimsko markacijo Triglavske turno-smučarske magistrale. Skozi gozd bomo prečili v smeri proti zahodu in se vzpeli na Konjsko sedlo. Sledilo bo smučanje mimo Snežne konte pod Mohor. Sledil bo vzpon pod Podrto goro oz. Govnjaški kuk 1850m, kjer bo tudi najvišja točka tega dne. V primeru ugodnih snežnih razmer bomo uživali 400vm smučanja do Planine Govnjač 1474m. Tu bomo zopet nataknili pse in se dvignili do doma na Komni 1520m.

Dom na Komni 1520. Koča, kjer bomo zaključili prvo etapo magistrale.

2. dan: Dom na Komni 1520m – Čelo 2232m – Lopučnica 1550m – Koča pri sedmerih jezerih 1685m – bivak na Prehodavcih 2070m.

8-10h hoje in smučanja,
21 km,
najvišja točka 2232m,
višinska razlika: 1050m,
smučanje: 700m.

Skupina pridno napreduje proti Čelu 2232m. Najvišja točka drugega dne.

Jutra na Komni so lahko res čarobna, seveda ob predpostavki lepega vremena. S smučmi se bomo spustili v smeri doline do odcepa za Triglavsko magistralo. Tam si bomo nadeli kože in se počasi pričeli vzpenjati do Planine Razor in naprej do Planine Kal 1640m. Od tu gre “klasična magistrala naprej proti Lopučnici, mi pa se bomo odcepili in se počasi pričeli dvigovati proti Čelu. Hodili bomo po lepi dolini. Na levi strani se bodo dvigali vrhovi kraj Kala in vrh Škrila, na desni pa nas bodo spremljale stene Brinja in kmalu se bomo znašli na sedlu Velika vrata 1930m. Sledil bo že zadnji del vzpona na Čelo 2231m. Na Čelu bomo sneli kože in se odsmučali mimo Skodelice v doline Lopučice. Sledil bo vzpon skozi gozd do koče pri sedmerih jezerih 1680m. Od tam naprej bo sledila dolga vendar impresivna Dolina sedmerih triglavskih jezer. Sprehodili se bomo mimo 5., 6., 4., 3. in 2. jezera vendar bodo le ta pod snegom, tako da se jih bo lahko samo slutilo kje so. Na koncu doline na levi nas bo pod steno Vršaca končno čakal bivak na Prehodavcih 2070m. Bivak je prenovljen in ima 18 ležišč z dekami in vzglavniki. Bivak je tudi oskrbovan s sončnimi celicami, tako da je notri luč. Če vreme ni oblačno se tukaj lahko doživi res prekrasne sončne zahode. Ker bivak ni oskrbovan z osebjem, bo vodnik poskrbel za pijačo in prehrano.

V dolini sedmerih triglavskih jezer. V ozadju istoimenska koča 1685m.

Klasična varianta Triglavske magistrale potuje samo iz Komne direktno na Prehodavce in je časovno tudi krajša, vendar se tudi nič ne smuča.

Sončni zahodi na bivaku Prehodavci 2070m. Tukaj so lahko res prekrasni.

3. dan: bivak na Prehodavcih 2070m – Kanjavec 2568m – Hribarice 2358m – Velska dolina 1750m – Bohinjska vratica 1973m – Krma 980m.

6-7h hoje in smučanja,
26 km,
najvišja točka 2568m,
višinska razlika: 750m,
smučanje: 1900 m.

Bivak na Prehodavcih 2070m. V ozadju koča in Julijske Alpe.

Po prekrasnem jutru na bivaku se bomo odpeljali do križišča za sedlo Hribarice, si nadeli kože in se pričeli vzpenjati. Zapuščali bomo dolino sedmerih jezer in se vzpenjali proti Kanjavcu 2568m, najvišji točke naše avanture. Od tam se bomo odsmučali proti sedlu Hribarice 2358m in naprej po velski dolini do Velega polja 1690m. Sledil bo vzpon na Bohinjska vratca 1973m, kjer je naravni prehod med Krmo in Bohinjem, za tem pa bo sledilo še 1000m smučanja do parkirišča v Krmi.

Pogled iz Kanjavca 2568m proti Triglavu 2864m – najvišje točke tretje etape.

Magistralo pa lahko podaljšamo za en dan in jo tako lahko začinimo na dva načina.

Prva možnost je, da gremo iz Velske doline čez Konjsko sedlo 2020m na Kredarico 2515m, kjer prespimo in se naslednji dan odsmučamo na na triglavske pode, se dvignemo do Staničevega doma 2330m in naprej preko Dovških vratic spustimo nazaj v dolino Krme, v primeru, da je prevozna cesta v Vrata, odsmučamo v dolino za Cmirom.

Triglavski dom na Kredarici - Koflersport

Triglavski dom na Kredarici 2515m v ozadju Triglav.

Druga možnost je, da magistralo začinimo z VZPONOM NA TRIGLAV. V tem primeru tretji dan podaljšamo vzpon do Kredarici 2515. Tam prespimo, naslednji dan opravimo tehnični vzpon na Triglav in nazaj ter se potem bodisi odsmučamo v Krmo bodisi do Staničevega doma in naprej v dolino za Cmirom.