Vsebina čez celo stran:
Osvojen je bil že davnega leta 1778 s strani štirih srčnih mož in to kar osem let pred Mont Blancom. Na pot so krenili iz Bohinjskega jezera, ki ga vidiš kot na dlani. Najdaljša pot do njega, pa ni edina. Na Triglav se lahko povzpnete še iz Pokljuke, kjer je potrebno premagati namanjšo višinsko razliko, iz Mojstrane, ki je tudi najbolj popularno izhodišče, saj v njegova nederja vodijo tri doline: Krma, Kot in Vrata, nad katero se pne mogočna Severna triglavska stena.

Dom Klementa Juga v Lepeni 700 m – Dom pri Krnskih jezerih 1385 m – Krn 2245 m – Batognica 2164 m – pod vrhom nad Peski 2100 m – Prehodci 1639m – Za lepočami 1630 m – Bogatinsko sedlo 1804 m – Dom na Komni 1520 m.

Pot nas vodi iz samotne doline Lepene do Koče pri Krnskih jezerih. Do tam nadaljujemo do največjega gorskega jezera – Krnskega jezera ( 300 m dolgo, 150 m široko in 18 m globoko). Tam se pogled ustavi na severni steni Krna. Pot nas vodi pod njo na škrbino med Krnom in Batognico 2058 m, od tam pa desno po grebenu na vrh. Vzpon na Batognico je vzpon na goro morije v času Soške fronte. Gora je bila s strani avstroogrske vojske podzemno zminirana, našli pa so tudi italijanski rov, ker so Italijani ravno tako hoteli zminirati avstroogrske položaje, vendar so jih avstrogogrski vojaki prehiteli in so zminirali polovico gore. Še danes so na ta račun vidni številni kraterji. Iz Batognice se bomo spustili do prelaza Prehodci 1639 m, od tam pa še malo njižje do starih opuščenih italijanskih karavl v kraju za Lepočami 1620m, ki so služile za nadzor meje med obema vojnama. Sledi še vzpon do Bogatinskega sedla 1084 m, kjer je v času med 1920 in 1945 potekala meja med Italijo in takratno Kraljevino Jugoslavijo. Na koncu sledi še zložen spust po mulatjeri do Doma na Komni 1520 m.

Višina izhodišča: 700 m
Najvišja točka: 2245 m
Višina cilja: 1520 m
Višinska razlika: 1845m
Dolžina: 25 km
Čas: 10-13 h.

Krajša varianta:

• Dom Klementa Juga v Lepeni 700 m – Dom pri Krnskih jezerih 1385 m – Bogatinsko sedlo 1804 m – Dom na Komni 1520 m.
• Višina izhodišča: 700 m
• Najvišja točka: 1804 m
• Višina cilja: 1520 m
• Višinska razlika: 1004 m
• Dolžina: 12 km
• Čas: 7-8 h.

Dom na Komni 1520 m – dolina Lopučnice 1550 m – Koča pri Triglavskih jezerih 1685 m – Hribarice 2358 m – Koča na Doliču 2151 m.

Ta dan bomo presenečeni  nad lepotami najdaljše visokogorske doline Julijskih Alp, doline, kjer je bil leta 1961 razglašen tudi Triglavski narodni park. Zaradi svoje geološke in biotske raznovrstnosti  je bil že leta 1934 ravno tu razglašen alpski varstveni park, ki je bil podlaga za današnji TNP. Pot se iz Doma na Komni zlagoma vzpenja po trasi Triglavske smučarske magistrale do planine na Kalu, od tam pa počasi spušča v Lopučniško dolino 1550 m. Sledi vzpon do koče pri Triglavski jezerih. Še preden pa pridemo do koče nas pričaka prvi pogled na 5. in 6. – dvojno triglavsko jezero. Sredi doline se nahaja 4. jezero – Ledvička, ki je obenem tudi največje. Pred vzponom na Hribarice 2385 m pa se ozremo še na 3. jezero – Zeleno jezero in na 2. jezero – Rjavo jezero. Ko dosežemo sedlo Hribarice 2385 m sledi samo še spust do Koče na Doliču 2151 m.

Višina izhodišča: 1520 m

Najvišja točka: 2385 m

Višina cilja: 2151 m

Višinska razlika: 965 m

Dolžina: 18 km

Čas: 9-10 h.

Koča na Doliču 2151 m – Triglav 2864 m – Dom Planika 2401 m – Konjsko sedlo 2020 m – Vodnikov dom 1817 m.

Pot od koče se vije po bivši italijanski mulatijeri, ki je pripeljala do vojašnice Vitorria Emanuelle, ki je začela delovati po prvi svetovni vojni. Danes so na žalost videni samo še temelji. Pot za Triglav se odcepi desno in nas pripelje do višine 2550 m, kjer se prične ferata.Le ta nas pripelje na triglavsko škrbino iz katere pa potem po desni strani južnega grebena pot naprej pelje proti vrhu Triglava 2864 m. Na vrhu se nam ob jasnem in čistem ozračju pogled odpre vse do slovenskega morja. Sestop sledi klasični poti, ki se spušča po grebenu na Mali Triglav 2725 m, kjer je razcep poti dom Planika 2401 m. Iz Planike sledi še lažji sestop do Vodnikovega doma 1817 m.

Vodnikov dom 1817 m – Velo polje 1680 m – Jezerski preval 1980 m – Planina Krstenica 1645 m – Planina Blato 1150 m

Iz koče se spustimo na Velo polje 1680 m, ki je znano po paši živine in kjer v času od začetka julija do konec avgusta pridelujejo sir in mlečne izdelke. Od tam nas vodi pot proti Jezerskemu prevalu, kjer nas na desni strani prevala pričakata vrhova z zanimivima imenoma Adam in Eva oba pa višja od 2000 m.Sledi spust do planine Krstenice 1645 m, katera obratuje tudi v času od začetka julija do konec avgusta. Iz planine sledi ponovno spust do planine Blato 1150 m, kjer nas čaka prevoz.

Višina izhodišča: 1817 m

Najvišja točka: 1945 m

Višina cilja: 1150 m

Višinska razlika: 265 m

Dolžina: 9 km

Čas: 4-5 h.

Dom Klementa Juga v Lepeni 700 m – Dom pri Krnskih jezerih 1385 m – Krn 2245 m – Batognica 2164 m – pod vrhom nad Peski 2100 m – Prehodci 1639m – Za lepočami 1630 m – Bogatinsko sedlo 1804 m – Dom na Komni 1520 m.

Pot nas vodi iz samotne doline Lepene do Koče pri Krnskih jezerih. Do tam nadaljujemo do največjega gorskega jezera – Krnskega jezera ( 300 m dolgo, 150 m široko in 18 m globoko). Tam se pogled ustavi na severni steni Krna. Pot nas vodi pod njo na škrbino med Krnom in Batognico 2058 m, od tam pa desno po grebenu na vrh. Vzpon na Batognico je vzpon na goro morije v času Soške fronte. Gora je bila s strani avstroogrske vojske podzemno zminirana, našli pa so tudi italijanski rov, ker so Italijani ravno tako hoteli zminirati avstroogrske položaje, vendar so jih avstrogogrski vojaki prehiteli in so zminirali polovico gore. Še danes so na ta račun vidni številni kraterji. Iz Batognice se bomo spustili do prelaza Prehodci 1639 m, od tam pa še malo njižje do starih opuščenih italijanskih karavl v kraju za Lepočami 1620m, ki so služile za nadzor meje med obema vojnama. Sledi še vzpon do Bogatinskega sedla 1084 m, kjer je v času med 1920 in 1945 potekala meja med Italijo in takratno Kraljevino Jugoslavijo. Na koncu sledi še zložen spust po mulatjeri do Doma na Komni 1520 m.

Višina izhodišča: 700 m
Najvišja točka: 2245 m
Višina cilja: 1520 m
Višinska razlika: 1845m
Dolžina: 25 km
Čas: 10-13 h.

Dom na Komni 1520 m – dolina Lopučnice 1550 m – Koča pri Triglavskih jezerih 1685 m – Hribarice 2358 m – Koča na Doliču 2151 m.

Ta dan bomo presenečeni  nad lepotami najdaljše visokogorske doline Julijskih Alp, doline, kjer je bil leta 1961 razglašen tudi Triglavski narodni park. Zaradi svoje geološke in biotske raznovrstnosti  je bil že leta 1934 ravno tu razglašen alpski varstveni park, ki je bil podlaga za današnji TNP. Pot se iz Doma na Komni zlagoma vzpenja po trasi Triglavske smučarske magistrale do planine na Kalu, od tam pa počasi spušča v Lopučniško dolino 1550 m. Sledi vzpon do koče pri Triglavski jezerih. Še preden pa pridemo do koče nas pričaka prvi pogled na 5. in 6. – dvojno triglavsko jezero. Sredi doline se nahaja 4. jezero – Ledvička, ki je obenem tudi največje. Pred vzponom na Hribarice 2385 m pa se ozremo še na 3. jezero – Zeleno jezero in na 2. jezero – Rjavo jezero. Ko dosežemo sedlo Hribarice 2385 m sledi samo še spust do Koče na Doliču 2151 m.

Višina izhodišča: 1520 m
Najvišja točka: 2385 m
Višina cilja: 2151 m
Višinska razlika: 965 m
Dolžina: 18 km
Čas: 9-10 h.